Komentarjev na kmetija-demeter.net http://www.kmetija-demeter.net Ekološka Kmetija Wed, 19 Nov 2008 23:55:59 +0000 http://wordpress.org/?v=2.2.1 Komentar Obisk učencev OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici avtor Alen Marinič http://www.kmetija-demeter.net/obisk-ucencev-os-sv-jurij-ob-scavnici/#comment-8 Alen Marinič Sun, 30 Mar 2008 19:38:30 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/obisk-ucencev-os-sv-jurij-ob-scavnici/#comment-8 Obiskali smo kmetijo Purgaj V okviru naravoslovnega dne smo šesti razredi obiskali biološko-dinamično kmetijo Purgaj. Družina Purgaj se ukvarja s sadjarstvom. So ena redkih kmetij v Sloveniji, ki se zaveda posledic onesnaževanja narave. Jabolka, ki jih pridelujejo, so pridelana na biološko-dinamični način. Gospod Drago Purgaj, ki je lastnik kmetije, pozna vrsto ukan, s katerimi učinkovito prežene škodljivce, ne da bi pri tem škodoval okolju. Med drevoredi je postavil visoke drogove s križem na vrhu, na katerem stojijo kanje in čakajo da zagledajo voluharja s katerim se hranijo. Tako imajo korist kanje, ki se nahranijo in lastniki kmetije, ker jim voluhar ne dela škode v sadovnjaku. Visoki drogovi z vodoravno palico na vrhu pa služijo za pristajališče sovam, ki se prav tako hranijo z mišmi in voluharjem. Primera nam povesta, da smo na biološki način naredili veliko več koristi kot na kemični način, pri katerem bi zastrupljali tudi okolje. V sadovnjaku je urejenih še veliko zatočišč za koristne živali kot so podlasice, ježi, pikapolonice, čmrlji, sinice…, tudi dva psa imata svoje naloge v sadovnjaku. Drevorede zalivajo tako, da s posebnimi črpalkami prečrpajo vodo iz ribnika. Imajo tudi svoj izvir, katerega voda je pitna in zelo kakovostna. Po krajšem počitku in malici smo imeli še učno uro iz astronomije, saj smo s pomočjo gospoda Purgaja na zanimiv način izvedeli veliko o Luni, Soncu in planetih našega osončja. Tudi to znanje biodinamiki uporabljajo pri pridelavi zdrave hrane. Pridelana jabolka seveda tudi prodajajo. Takšno jabolko je veliko bolj zdravo in dobro kot umetno pridelano jabolko iz trgovine. Tako smo preživeli prijeten dan v naravnem sadovnjaku, kjer smo se veliko naučili, veliko koristnega in uporabnega. Alen Marinič Obiskali smo kmetijo Purgaj

V okviru naravoslovnega dne smo šesti razredi obiskali biološko-dinamično kmetijo Purgaj.
Družina Purgaj se ukvarja s sadjarstvom. So ena redkih kmetij v Sloveniji, ki se zaveda posledic onesnaževanja narave. Jabolka, ki jih pridelujejo, so pridelana na biološko-dinamični način. Gospod Drago Purgaj, ki je lastnik kmetije, pozna vrsto ukan, s katerimi učinkovito prežene škodljivce, ne da bi pri tem škodoval okolju.
Med drevoredi je postavil visoke drogove s križem na vrhu, na katerem stojijo kanje in čakajo da zagledajo voluharja s katerim se hranijo. Tako imajo korist kanje, ki se nahranijo in lastniki kmetije, ker jim voluhar ne dela škode v sadovnjaku. Visoki drogovi z vodoravno palico na vrhu pa služijo za pristajališče sovam, ki se prav tako hranijo z mišmi in voluharjem. Primera nam povesta, da smo na biološki način naredili veliko več koristi kot na kemični način, pri katerem bi zastrupljali tudi okolje. V sadovnjaku je urejenih še veliko zatočišč za koristne živali kot so podlasice, ježi, pikapolonice, čmrlji, sinice…, tudi dva psa imata svoje naloge v sadovnjaku. Drevorede zalivajo tako, da s posebnimi črpalkami prečrpajo vodo iz ribnika. Imajo tudi svoj izvir, katerega voda je pitna in zelo kakovostna.
Po krajšem počitku in malici smo imeli še učno uro iz astronomije, saj smo s pomočjo gospoda Purgaja na zanimiv način izvedeli veliko o Luni, Soncu in planetih našega osončja. Tudi to znanje biodinamiki uporabljajo pri pridelavi zdrave hrane. Pridelana jabolka seveda tudi prodajajo. Takšno jabolko je veliko bolj zdravo in dobro kot umetno pridelano jabolko iz trgovine.
Tako smo preživeli prijeten dan v naravnem sadovnjaku, kjer smo se veliko naučili, veliko koristnega in uporabnega.
Alen Marinič

]]> Komentar Predavanja in delavnice avtor Kmetija-demeter http://www.kmetija-demeter.net/predavanja-in-delavnice/#comment-7 Kmetija-demeter Tue, 15 Jan 2008 10:27:18 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/predavanja-in-delavnice/#comment-7 Spoštovani, v petek 25. januarja 2008 ob 18.uri, bo v predavalnici Aninega doma v Preboldu, predavanje na temo UVOD V BIOLOšKO DINAMIčNO SADJARSTVO. Predavanje organizira Društvo za biodinamično gospodarjenje AJDA šTAJERSKA, tel.: 051 39 44 94, 041 41 91 98 ali E-mail stanko.krasovec@volja.net, ocvirk.damjan@siol.net. Vabljeni vsi, ki ste naklonjeni pridelavi zdravega sadja. Spoštovani,

v petek 25. januarja 2008 ob 18.uri, bo v predavalnici Aninega doma v Preboldu, predavanje na temo UVOD V BIOLOšKO DINAMIčNO SADJARSTVO.
Predavanje organizira Društvo za biodinamično gospodarjenje AJDA šTAJERSKA, tel.: 051 39 44 94, 041 41 91 98 ali E-mail stanko.krasovec@volja.net, ocvirk.damjan@siol.net.
Vabljeni vsi, ki ste naklonjeni pridelavi zdravega sadja.

]]> Komentar Priprava komposta avtor Kmetija-demeter http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-6 Kmetija-demeter Tue, 15 Jan 2008 08:55:55 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-6 Komposte iz oblancev, žaganja, lubja in drugih materialov z veliko celuloze, uvrščamo med posebne komposte. Primerni so za cvetoče žive meje, grmovnice ipd. Tudi pri njih je razmerje v korist ogljika. Takšno okolje za razvoj mikroorganizmov ni najprimernejše, zato je proces razgradnje dolg, končni kompost pa reven s humusom. Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za čimbolj optimalno razmerje, torej oglijik/dušik (C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces razgradnje organske snovi. Kompostni kup naj bo dobro prezračen in ustrezno vlažen. V začetni fazi mora razviti potrebno toploto. Velja, da lubje in žagovino kompostiramo najmanj dve leti. Materiali, ki jih kompostiramo, pa naj ne vsebujejo sredstev za zaščito lesa. Komposte iz oblancev, žaganja, lubja in drugih materialov z veliko celuloze, uvrščamo med posebne komposte. Primerni so za cvetoče žive meje, grmovnice ipd.
Tudi pri njih je razmerje v korist ogljika. Takšno okolje za razvoj mikroorganizmov ni najprimernejše, zato je proces razgradnje dolg, končni kompost pa reven s humusom. Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za čimbolj optimalno razmerje, torej oglijik/dušik (C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces razgradnje organske snovi.
Kompostni kup naj bo dobro prezračen in ustrezno vlažen. V začetni fazi mora razviti potrebno toploto. Velja, da lubje in žagovino kompostiramo najmanj dve leti. Materiali, ki jih kompostiramo, pa naj ne vsebujejo sredstev za zaščito lesa.

]]> Komentar Priprava komposta avtor Janez http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-5 Janez Mon, 17 Dec 2007 10:44:04 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-5 Spoštovani! Prosim, če lahko poveste, kako se pripravi kompost iz žagovine in oblancev. Vnaprej hvala! Janez Spoštovani!

Prosim, če lahko poveste, kako se pripravi kompost iz žagovine in oblancev.
Vnaprej hvala!
Janez

]]> Komentar Priprava komposta avtor Kmetija-demeter http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-4 Kmetija-demeter Fri, 07 Sep 2007 13:03:23 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-4 Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarsko-vinogradniških kmetijah je to pretežno vejevje obrezovanega drevja, rozge trsov, tropine ipd. Pri sestavi komposta je treba biti pozoren na pravilno razmerje med ogljikom in dušikom. Pri omenjenih odpadkih je razmerje v korist ogljika, zato moramo dodajati snovi z večjo vsebnostjo dušika, npr. bučne in repične tropine itd. V nasadih sadnega drevja, kjer se mulči, pa lahko to razmerje popravimo tudi z vključitvijo metuljnic. Kompostni kup se zloži v obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok, in do 1.5 metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug. Kompostne kupe se pokriva z materialom, ki prepušča zrak. Zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo. Praviloma jih v oktobru cepimo z biološko-dinamičnimi kompostnimi preparati, ki ugodno vplivajo na razgradnjo organskih substanc. Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarsko-vinogradniških kmetijah je to pretežno vejevje obrezovanega drevja, rozge trsov, tropine ipd. Pri sestavi komposta je treba biti pozoren na pravilno razmerje med ogljikom in dušikom. Pri omenjenih odpadkih je razmerje v korist ogljika, zato moramo dodajati snovi z večjo vsebnostjo dušika, npr. bučne in repične tropine itd. V nasadih sadnega drevja, kjer se mulči, pa lahko to razmerje popravimo tudi z vključitvijo metuljnic. Kompostni kup se zloži v obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok, in do 1.5 metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug. Kompostne kupe se pokriva z materialom, ki prepušča zrak. Zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo. Praviloma jih v oktobru cepimo z biološko-dinamičnimi kompostnimi preparati, ki ugodno vplivajo na razgradnjo organskih substanc.

]]> Komentar Priprava komposta avtor Biokmetovalec http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-3 Biokmetovalec Fri, 31 Aug 2007 09:24:05 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-3 Iz česa izdelujete kompost? Iz česa izdelujete kompost?

]]>