Komentarjev na kmetija-demeter.net

Komentar Priprava komposta avtor Gorenjc

Gorenjc — Fri, 31 Jul 2009 09:55:31 +0000

Popravljam moj komentar od 27.07.zaradi prevečpisnih napak.Administrator, prosim izbrišite in nadomestite z novim pravilnim besedilom.
Pravilno:
Mislim na kupdolg ca 30 metrov in ne neki kupček na svojem vrtu.

Hvala . Lep pozdrav in pričakujem odgovor.

Komentar Priprava komposta avtor Gorenjc

Gorenjc — Mon, 27 Jul 2009 20:01:57 +0000

miclim kup bolg ca 30 metrov in ne neki mali kupček na svojem vrtu.
Še enkrat LP

Komentar Priprava komposta avtor Gorenjc

Gorenjc — Sun, 26 Jul 2009 14:51:33 +0000

Vprašanje: Glede na to da se v kupu zagotovo zaredijo miši, podgane in ostali mrčes ter da razgradnja povzroča tudi neprijeten smrad me zanima koliko naj bi bil kup oddaljen od sosednjih stavb.Ob padavinah pa verjetno prihaja tudi do odtekanja in s tem do smradu, posebej v vročih mesecih.
Hvala za odgovor in navodila.

Komentar Strokovna ekskurzija Avstrija in Slovenija avtor Kmetija Demeter

Kmetija Demeter — Fri, 12 Jun 2009 22:38:00 +0000

KOPRIVA IN NJENA UPORABA V SADJARSTVU
Po dr. Rudolfu Steinerju je kopriva predstavnik Sonca. Krepi ritem in s tem odpornost rastlin, Koprivo uporabljamo v obliki čaja, poparka, hladnega izvlečka ali prevrelke, oziroma gnojevke.
Za pripravo izvlečka uporabimo ves nadzemni del rastline. Koprivo porežemo ali pokosimo ko cveti ali ima že oblikovana semena, navadno do konca junija. Najprimernejša so jutra ob dnevih za cvet. Škropljenje opravimo ob dnevih za list. Za dober učinek škropimo tri dni zapored V Setvenem koledarju se v tem obdobju pojavi vsaj eno zaporedje konstelacij, ko dnevu za cvet sledijo trije dnevi za list, navadno pa je takšnih zaporedij celo več.
Na splošno je za pripravo 10 l. koprivovega izvlečka potrebno 1.5 kg kopriv. Za en hektar intenzivnega sadovnjaka pa potrebujemo 500 l. koprivovega izvlečka, ob upoštevanju zmanjšane porabe vode. Izdelamo ga iz 230-250 l. drobno zmletih svežih kopriv (ca 30-35 kg. kopriv), ki jih zalijemo s 500 l vode. Voda naj bo mehka, iz zajetja ali deževnica. Optimalna temperatura vode je 20° C, trdota pa 6° dH (deutsch Harte). Učinek škropljenja, ki je opazen predvsem po temnejši barvi listov rastlin, je posledica delovanja dušika, natančneje nitratnega dušika (NO3). Pri pripravi izvlečka vrednost NO3 hitro narašča tako, da se po 12-ih urah iz začetne vrednosti 0 mg/l, povzpne na 20 mg/l. Po 48-ih urah lahko njegova vrednost že presega 250 mg/l, kar navadno povzroči ožig listov.
Hkrati se spreminjajo tudi druge vrednosti. Začetna reakcija se po 12-ih urah nekoliko zniža, na ca. pH 6, po 24-ih urah pa se vrne na začetnih pH 6,8- pH 7. Trdota se iz začetne 6° dH, po 48-ih urah povzpne na ca. 21° dH. Prav tako se po 48-ih urah že pojavi nitrit (NO2), ki je škodljiv in lahko doseže do 0.5 mg/l. Zato je za škropljenje najprimernejši izvleček, ki nastane po ca. 24-ih urah.
Pred uporabo s sodobnimi pršilniki je potrebno izvleček dobro precediti ali prefiltrirati. Zaradi prisotnosti saponinov se tudi peni. Ostanek kopriv lahko uporabimo za pripravo prevrelke tako, da ga ponovno prelijemo z vodo. Po približno 10-ih dneh se prične proces vrenja, ki traja od dva do štiri tedne. Rezultat je prevrelka, ki poleg drugih elementov vsebuje veliko fosforja in kalija, zato je zelo primerna za foliarno gnojenje v poletnih mesecih, torej v času zorenja plodov. Uporabljamo jo v razmerju 1:40, oziroma en del prevrelke razredčimo s 40-timi deli vode. Morebitni ostanek prevrelke je odličen dodatek kompostnemu kupu.
Pripravil: Drago Purgaj
http://www.kmetija-demeter.net

Komentar Strokovna ekskurzija Avstrija in Slovenija avtor Novak

Novak — Fri, 12 Jun 2009 22:03:03 +0000

Pozdravljeni!

Pri vas sem bil v sklopu ekskurzije Združenja za eko kmetijstvo SV Slovenije. Sam imam dobrega pol hektarja Topaza in sem v preusmeritvi. Povedali ste dosti zanimivega. Sam sem se navdušil za koprive, vendar jih še nisem uporabljal. Zanima me tako škropljenje kot gnojenje. Potreboval bi torej celotno recepturo ( tudi približne količine ), ker sem, kar se tega tiče začetnik.
Hvala za odgovor in lep pozdrav.

Komentar Svetovalni servis jutranjega prvega programa RTV Slovenija avtor Jani iz Ljubljane

Jani iz Ljubljane — Fri, 23 Jan 2009 07:17:15 +0000

Pozdravljeni! Vprašal bi, kaj naj naredim, oziroma narobe storim, da imam zadnje 3. leta na poru, jeseni, ko začnem izkopavati por, v njem neke rjave, majhne črvičke, oz njim nekaj podobno.
Prijazen dan vam želim, Jani

Komentar Obisk učencev OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici avtor Alen Marinič

Alen Marinič — Sun, 30 Mar 2008 19:38:30 +0000

Obiskali smo kmetijo Purgaj

V okviru naravoslovnega dne smo šesti razredi obiskali biološko-dinamično kmetijo Purgaj.
Družina Purgaj se ukvarja s sadjarstvom. So ena redkih kmetij v Sloveniji, ki se zaveda posledic onesnaževanja narave. Jabolka, ki jih pridelujejo, so pridelana na biološko-dinamični način. Gospod Drago Purgaj, ki je lastnik kmetije, pozna vrsto ukan, s katerimi učinkovito prežene škodljivce, ne da bi pri tem škodoval okolju.
Med drevoredi je postavil visoke drogove s križem na vrhu, na katerem stojijo kanje in čakajo da zagledajo voluharja s katerim se hranijo. Tako imajo korist kanje, ki se nahranijo in lastniki kmetije, ker jim voluhar ne dela škode v sadovnjaku. Visoki drogovi z vodoravno palico na vrhu pa služijo za pristajališče sovam, ki se prav tako hranijo z mišmi in voluharjem. Primera nam povesta, da smo na biološki način naredili veliko več koristi kot na kemični način, pri katerem bi zastrupljali tudi okolje. V sadovnjaku je urejenih še veliko zatočišč za koristne živali kot so podlasice, ježi, pikapolonice, čmrlji, sinice…, tudi dva psa imata svoje naloge v sadovnjaku. Drevorede zalivajo tako, da s posebnimi črpalkami prečrpajo vodo iz ribnika. Imajo tudi svoj izvir, katerega voda je pitna in zelo kakovostna.
Po krajšem počitku in malici smo imeli še učno uro iz astronomije, saj smo s pomočjo gospoda Purgaja na zanimiv način izvedeli veliko o Luni, Soncu in planetih našega osončja. Tudi to znanje biodinamiki uporabljajo pri pridelavi zdrave hrane. Pridelana jabolka seveda tudi prodajajo. Takšno jabolko je veliko bolj zdravo in dobro kot umetno pridelano jabolko iz trgovine.
Tako smo preživeli prijeten dan v naravnem sadovnjaku, kjer smo se veliko naučili, veliko koristnega in uporabnega.
Alen Marinič

Komentar Predavanja in delavnice avtor Kmetija-demeter

Kmetija-demeter — Tue, 15 Jan 2008 10:27:18 +0000

Spoštovani,

v petek 25. januarja 2008 ob 18.uri, bo v predavalnici Aninega doma v Preboldu, predavanje na temo UVOD V BIOLOšKO DINAMIčNO SADJARSTVO.
Predavanje organizira Društvo za biodinamično gospodarjenje AJDA šTAJERSKA, tel.: 051 39 44 94, 041 41 91 98 ali E-mail stanko.krasovec@volja.net, ocvirk.damjan@siol.net.
Vabljeni vsi, ki ste naklonjeni pridelavi zdravega sadja.

Komentar Priprava komposta avtor Kmetija-demeter

Kmetija-demeter — Tue, 15 Jan 2008 08:55:55 +0000

Komposte iz oblancev, žaganja, lubja in drugih materialov z veliko celuloze, uvrščamo med posebne komposte. Primerni so za cvetoče žive meje, grmovnice ipd.
Tudi pri njih je razmerje v korist ogljika. Takšno okolje za razvoj mikroorganizmov ni najprimernejše, zato je proces razgradnje dolg, končni kompost pa reven s humusom. Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za čimbolj optimalno razmerje, torej oglijik/dušik (C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces razgradnje organske snovi.
Kompostni kup naj bo dobro prezračen in ustrezno vlažen. V začetni fazi mora razviti potrebno toploto. Velja, da lubje in žagovino kompostiramo najmanj dve leti. Materiali, ki jih kompostiramo, pa naj ne vsebujejo sredstev za zaščito lesa.

Komentar Priprava komposta avtor Janez

Janez — Mon, 17 Dec 2007 10:44:04 +0000

Spoštovani!

Prosim, če lahko poveste, kako se pripravi kompost iz žagovine in oblancev.
Vnaprej hvala!
Janez