Priprava komposta
Jesen je čas za pripravo komposta, s katerim skrbimo za biološko aktivnost tal. Kompostne kupe cepimo z biološko-dinamičnimi preparati, ki ugodno vplivajo na proces razgradnje organskih substanc.
Jesen je čas za pripravo komposta, s katerim skrbimo za biološko aktivnost tal. Kompostne kupe cepimo z biološko-dinamičnimi preparati, ki ugodno vplivajo na proces razgradnje organskih substanc.
on 31 avg 2007 at 9:24 am 1.Biokmetovalec said …
Iz česa izdelujete kompost?
on 07 sep 2007 at 1:03 pm 2.Kmetija-demeter said …
Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarsko-vinogradniških kmetijah je to pretežno vejevje obrezovanega drevja, rozge trsov, tropine ipd. Pri sestavi komposta je treba biti pozoren na pravilno razmerje med ogljikom in dušikom. Pri omenjenih odpadkih je razmerje v korist ogljika, zato moramo dodajati snovi z večjo vsebnostjo dušika, npr. bučne in repične tropine itd. V nasadih sadnega drevja, kjer se mulči, pa lahko to razmerje popravimo tudi z vključitvijo metuljnic. Kompostni kup se zloži v obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok, in do 1.5 metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug. Kompostne kupe se pokriva z materialom, ki prepušča zrak. Zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo. Praviloma jih v oktobru cepimo z biološko-dinamičnimi kompostnimi preparati, ki ugodno vplivajo na razgradnjo organskih substanc.
on 17 dec 2007 at 10:44 am 3.Janez said …
Spoštovani!
Prosim, če lahko poveste, kako se pripravi kompost iz žagovine in oblancev.
Vnaprej hvala!
Janez
on 15 jan 2008 at 8:55 am 4.Kmetija-demeter said …
Komposte iz oblancev, žaganja, lubja in drugih materialov z veliko celuloze, uvrščamo med posebne komposte. Primerni so za cvetoče žive meje, grmovnice ipd.
Tudi pri njih je razmerje v korist ogljika. Takšno okolje za razvoj mikroorganizmov ni najprimernejše, zato je proces razgradnje dolg, končni kompost pa reven s humusom. Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za čimbolj optimalno razmerje, torej oglijik/dušik (C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces razgradnje organske snovi.
Kompostni kup naj bo dobro prezračen in ustrezno vlažen. V začetni fazi mora razviti potrebno toploto. Velja, da lubje in žagovino kompostiramo najmanj dve leti. Materiali, ki jih kompostiramo, pa naj ne vsebujejo sredstev za zaščito lesa.