Komentarjev na Priprava komposta http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/ Ekološka Kmetija Wed, 07 Jan 2009 08:31:36 +0000 http://wordpress.org/?v=2.2.1 By: Kmetija-demeter http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-6 Kmetija-demeter Tue, 15 Jan 2008 08:55:55 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-6 Komposte iz oblancev, žaganja, lubja in drugih materialov z veliko celuloze, uvrščamo med posebne komposte. Primerni so za cvetoče žive meje, grmovnice ipd. Tudi pri njih je razmerje v korist ogljika. Takšno okolje za razvoj mikroorganizmov ni najprimernejše, zato je proces razgradnje dolg, končni kompost pa reven s humusom. Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za čimbolj optimalno razmerje, torej oglijik/dušik (C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces razgradnje organske snovi. Kompostni kup naj bo dobro prezračen in ustrezno vlažen. V začetni fazi mora razviti potrebno toploto. Velja, da lubje in žagovino kompostiramo najmanj dve leti. Materiali, ki jih kompostiramo, pa naj ne vsebujejo sredstev za zaščito lesa. Komposte iz oblancev, žaganja, lubja in drugih materialov z veliko celuloze, uvrščamo med posebne komposte. Primerni so za cvetoče žive meje, grmovnice ipd.
Tudi pri njih je razmerje v korist ogljika. Takšno okolje za razvoj mikroorganizmov ni najprimernejše, zato je proces razgradnje dolg, končni kompost pa reven s humusom. Pri pripravi kompostnega kupa si prizadevamo za čimbolj optimalno razmerje, torej oglijik/dušik (C/N) 10:1. Za primerjavo naj navedem, da je začetno C/N razmerje pri govejem gnoju približno 20, pri ostankih obrezovanja 100-150, pri smrekovem žaganju pa med 200-230. Priporočljivo torej je, da omenjene materiale kompostiramo skupaj s hlevskim gnojem ter jim dodamo kompostne preparate, ki pospešujejo proces razgradnje organske snovi.
Kompostni kup naj bo dobro prezračen in ustrezno vlažen. V začetni fazi mora razviti potrebno toploto. Velja, da lubje in žagovino kompostiramo najmanj dve leti. Materiali, ki jih kompostiramo, pa naj ne vsebujejo sredstev za zaščito lesa.

]]> By: Janez http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-5 Janez Mon, 17 Dec 2007 10:44:04 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-5 Spoštovani! Prosim, če lahko poveste, kako se pripravi kompost iz žagovine in oblancev. Vnaprej hvala! Janez Spoštovani!

Prosim, če lahko poveste, kako se pripravi kompost iz žagovine in oblancev.
Vnaprej hvala!
Janez

]]> By: Kmetija-demeter http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-4 Kmetija-demeter Fri, 07 Sep 2007 13:03:23 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-4 Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarsko-vinogradniških kmetijah je to pretežno vejevje obrezovanega drevja, rozge trsov, tropine ipd. Pri sestavi komposta je treba biti pozoren na pravilno razmerje med ogljikom in dušikom. Pri omenjenih odpadkih je razmerje v korist ogljika, zato moramo dodajati snovi z večjo vsebnostjo dušika, npr. bučne in repične tropine itd. V nasadih sadnega drevja, kjer se mulči, pa lahko to razmerje popravimo tudi z vključitvijo metuljnic. Kompostni kup se zloži v obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok, in do 1.5 metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug. Kompostne kupe se pokriva z materialom, ki prepušča zrak. Zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo. Praviloma jih v oktobru cepimo z biološko-dinamičnimi kompostnimi preparati, ki ugodno vplivajo na razgradnjo organskih substanc. Osnova komposta je dobro preperel hlevski gnoj, najbolje prežvekovalcev iz ekstenzivne reje. Temu se dodaja rastlinski kompostni material, torej snovi pridobljene na osnovi rastlin in mikroorganizmov. Na sadjarsko-vinogradniških kmetijah je to pretežno vejevje obrezovanega drevja, rozge trsov, tropine ipd. Pri sestavi komposta je treba biti pozoren na pravilno razmerje med ogljikom in dušikom. Pri omenjenih odpadkih je razmerje v korist ogljika, zato moramo dodajati snovi z večjo vsebnostjo dušika, npr. bučne in repične tropine itd. V nasadih sadnega drevja, kjer se mulči, pa lahko to razmerje popravimo tudi z vključitvijo metuljnic. Kompostni kup se zloži v obliki trapeza, ki je spodaj do 2 metra širok, in do 1.5 metra visok. Zaradi primerne vlažnosti je za kompostiranje ugodna polsenčna lega, najbolje v smeri sever-jug. Kompostne kupe se pokriva z materialom, ki prepušča zrak. Zaradi zračenja pa jih tudi večkrat premečemo. Praviloma jih v oktobru cepimo z biološko-dinamičnimi kompostnimi preparati, ki ugodno vplivajo na razgradnjo organskih substanc.

]]> By: Biokmetovalec http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-3 Biokmetovalec Fri, 31 Aug 2007 09:24:05 +0000 http://www.kmetija-demeter.net/priprava-komposta/#comment-3 Iz česa izdelujete kompost? Iz česa izdelujete kompost?

]]>